Geodetske storitve

Pravne storitve

Nepremičnine

Projektiranje in inž.

Balonarstvo

O podjetju

Obvestila in novice

DAVEK NA NEPREMIČNINE

Kako zmanjšati davčno obremenitev in kje so pasti - Del 1

23. januar 2014

S 1.1.2014 je začel veljati razvpiti Zakon o davku na nepremičnine, ki je v mnogo čem in za marsikoga ustavno sporen. Ne glede na to, kako bo o vloženih zahtevah za oceno ustavnosti zakona odločilo Ustavno sodišče, pa je jasno, da je davek na nepremičnine neizbežen in da bodo podlaga za njegovo odmero, kadar koli se bo že odmerjal, podatki, ki so oziroma bodo vpisani v uradnih nepremičninskih evidencah na določen (presečni) datum. Zaenkrat je to  1. 4. 2014.

Skrajni rok za ureditev podatkov in prijavo najemnih pogodb je zato do vključno 31. 3. 2014. Lastniki nepremičnin in drugi davčni zavezanci lahko po javnosti sporočeni zamudi Geodetske uprave pričakujejo obvestila s podatki o nepremičninah z informativnim izračunom davka na nepremičnine do sredine februarja 2014. Kljub razumljivi zamudi bo časa za preveritev in uskladitev podatkov še vedno dovolj.

Zavezanci - invalidne osebe, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička, in zavezanci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, naj ne pozabijo do 15. 2. 2014 predložiti Davčni upravi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka. Samo na podlagi te odločbe se jim bo namreč davek lahko znižal za 30 %.

Eno najbolj aktualnih vprašanj po uveljavitvi zakona je zagotovo, kaj lahko stori (so)lastnik  nepremičnine za zmanjšanje davčnega bremena obdavčenja nepremičnin.

Morebitna razmišljanja v smeri, da bi se izognili plačevanju davka na način, da stavbe ne bi vpisali v kataster stavb, ali da bi znižali davek s tem, da bi Geodetski upravi sporočili napačne ali prirejene podatke, je bolje takoj odmisliti, saj bodo taka dejanja, ko bodo ugotovljena, sankcionirana z globo, lastnik pa bo obdavčen za do 5 let nazaj. Geodetska uprava podatke preverja sistematično in nepravilnosti lahko ugotovi pri sistemski kontroli, pri vpogledu v drugo evidenco (zemljiško knjigo, centralni register prebivalstva), pri pregledu podatkov aerosnemanja in pri terenskih ogledih ali na prijavo druge osebe.

Za zmanjšanje davčne obremenitve so na voljo povsem zakonite poti in metode. Ali je z njihovo uporabo tudi dejansko mogoče znižati davek, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. Prenagljeno in nepremišljeno spreminjanje podatkov, naročanje geodetskih storitev, sklepanje služnostnih in najemnih pogodb lahko bolj škoduje kot koristi. Za racionalno pravno ureditev nepremičnine je priporočljivo sodelovanje pravnika in geodeta.

1. Sprememba podatkov o nepremičnini

Sprememba podatkov lahko privede do znižanja vrednosti nepremičnine in s tem do znižanja davčne osnove, ki jo predstavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v procesu množičnega vrednotenja nepremičnin. Z indeksacijo, ki jo je Geodetska uprava izvedla preteklo jesen, se je vrednost nekaterim nepremičninam že znižala. Dodatno znižanje vrednosti nepremičnine je mogoče doseči s spremembo podatkov, ki pa mora odražati resnično stanje, da se ne ujamemo v gornjo past.

Kdaj spremeniti podatke?

Sprememba podatkov pride v poštev kadar koli, če ugotovimo, da se podatki o nepremičnini, ki so podlaga za odmero davka, ne ujemajo z dejanskim stanjem. Sprememba podatkov je obvezna po izvedenih gradbenih ali drugih spremembah dejanskega stanja (npr. po dokončanju hiše, usposobitvi stanovanjskega prostora za bivanje ...). S spremembo lahko ali samo usklajujemo obstoječe podatke ali pa jih nadomestimo z novimi (za dosego določenih ciljev se npr. odločimo, da bomo etažirali hišo, združili dva posamezna dela v enega, delili parcelo na več novih parcel, združili več parcel v eno ...).

Kateri podatki so z vidika davka bistveni?

Največji vpliv na vrednost nepremičnine imajo podatki o legi, površini in dejanski rabi. Pri stanovanjskih nepremičninah ima največji vpliv na vrednost uporabna površina. Lastniki naj bodo predvsem pozorni na to, kako so opredeljeni prostori stanovanja ali hiše, ki niso neposredno namenjeni bivanju. Če te dele opredelimo kot nestanovanjske dele, se s tem zmanjša uporabna površina stanovanja ali hiše, posledično njena vrednost in s tem davčna osnova. Če je hiša nedokončana in še ni primerna za bivanje, mora imeti uporabno površino 0 m2, s čimer se njena vrednost ustrezno zmanjša. V uporabno stanovanjsko površino se tudi ne štejejo nedokončani prostori v hiši ali stanovanju, ki izpolnjujejo vsaj dva od štirih kriterijev (da se ne ogrevajo, nimajo gotovih podov, ometi so samo grobi ali jih ni, inštalacije niso dokončane, strop proti strehi ni dokončan).

Nadalje je pomembno, kako so opredeljeni pomožni objekti (garaže, drvarnice, ...). Ali kot samostojna nestanovanjska stavba ali npr. kot travnik, njiva, pašnik, sadovnjak z dejansko rabo pozidano zemljišče ali kot drug kmetijski del, prostor za spravilo pridelka, drvarnica,... Pri etažni lastnini je pomembno, kako so opredeljeni tehnični prostori (garaža, klet, shramba,..), ali so evidentirani kot svoj del stavbe ali so del stanovanja. Nestanovanjske stavbe in deli stavbe so namreč obdavčeni z 0,50 % davčno stopnjo.

Pri zemljiščih vpliva na vrednost poleg površine, dejanske rabe, bonitete, rastnega koeficienta, odprtosti, predvsem tudi podatek o namenski rabi zemljišča oziroma podatek o zemljišču za gradnjo stavb, ki ga Geodetski upravi posredujejo občine. Če občina tega podatka ni (ali ne bo) posredovala ali če je na parceli določena namenska raba z eno od šifer, ki predstavljajo stavbno namensko rabo, bo Geodetska uprava za izračun vrednosti uporabila podatek o dejanski rabi zemljišč.  

Pri parcelah, ki še nimajo urejenih mej, zlasti to velja za gozdna in kmetijska zemljišča v hribovitih območjih, katerih meje še niso bile nikdar urejane, je velika verjetnost, da v katastru vpisana površina odstopa od dejanske površine. Pri večjih parcelah je lahko odstopanje tudi za več 1.000 m2.

Kako spremeniti podatke?

Lastnik lahko sam spremeni le tiste podatke o nepremičnini, ki so bili pridobljeni s popisom nepremičnin. Te podatke lahko spremeni z vprašalnikom REN ali prek spletne aplikacije GURS-a s pomočjo kode, ki jo je prejel na informativnem izračunu vrednosti nepremičnin. Pri tem je priporočljivo, da za spremembo površine in dejanske rabe lastnik priloži vprašalniku tudi skico prostorov z vpisanimi površinami in fotografijo. Treba je opozoriti, da Geodetska uprava lahko v primeru dvoma izvede terensko identifikacijo. Če je na delu stavbe prijavljena oseba, je dejanska raba dela stavbe stanovanjska, Geodetska uprava pa to preveri z vpogledom v podatke centralnega registra prebivalstva.

Podatke, ki so bili v register nepremičnin (REN) prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb, je mogoče spremeniti samo v upravnem postopku na podlagi predpisanih elaboratov, ki jih izdela geodetsko podjetje. Treba je računati s tem, da je za vpis  sprememb katastrskih podatkov potreben daljši čas. Spremembe, ki v katastru ne bodo evidentirane do 1.4.2014, se bodo upoštevale pri odmeri davka v prihodnjem letu.

Sprememba podatka o boniteti zemljišča je mogoča samo s predpisanim elaboratom, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi terenskega ogleda in poročila agronoma. Spremembo podatka o dejanski rabi zemljišč je mogoče urediti preko elektronske pošte  ministrstva, pristojnega za kmetijstvo za kmetijstvo. Tudi tu je priporočljiva fotografija. Za spremembo namenske rabe zemljišča se je potrebno obrniti na občino, kar pa je dolgotrajnejši in zahtevnejši postopek.

2. Ureditev podatkov v drugih evidencah

Za določitev davčnega zavezanca in opredelitev nepremičnine za rezidenčno ali nerezidenčno so odločilni podatki zemljiške knjige in centralnega registra prebivalstva. Ureditev oziroma uskladitev teh podatkov z dejanskim stanjem lahko pripelje do spremembe davčnega zavezanca ali do nižje obdavčitve.

Prepis lastništva, vpis in izbris osebnih služnosti je najhitreje in najceneje urediti pri pravnem strokovnjaku, kateremu je potrebno predložiti ustrezno listino, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Če izvirnik overjene pogodbe ne obstoji, bo potrebno skleniti novo ustrezno pogodbo. Geodetska uprava bo za davčnega zavezanca sicer štela tudi dejanskega lastnika, ki še ni vpisan v zemljiški knjigi, če ji bo predložena ustrezna listina, na podlagi katere se dejanski lastnik lahko vknjiži v zemljiško knjigo. Za davčnega zavezanca pa bo štela tudi imetnika osebne služnosti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, čeprav služnosti morda ne izvršuje več.

Prijava stalnega prebivališča se opravi na upravni enoti. Prijava stalnega prebivališča v večstanovanjski stavbi naj se opravi tudi na številko stanovanja in ne le na hišno številko stavbe.

Irena Kleindienst

DAVEK NA NEPREMIČNINE

Kako zmanjšati davčno obremenitev in kje so pasti - Del 2

13. februar 2014

Preden nadaljujemo, kjer smo končali v prejšnji številki, omenimo, da je Ustavno sodišče  (zaenkrat) zadržalo izvrševanje samo tistih določb Zakona o davku na nepremičnine, ki se nanašajo na izdajanje odločb o odmeri davka na nepremičnine. To pomeni, da zakonska ureditev velja in da vse ostale aktivnosti in z njimi povezani zakonski roki tečejo naprej. Skrajni rok za spremembo in ureditev podatkov, ki so podlaga za odmero davka, torej ostaja 31. 3. 2014. Ustavno sodišče si je sicer pridržalo, da potrebo po začasnem zadržanju drugih izpodbijanih določb pretehta znova, če o vloženih zahtevah ne bo odločilo do  1. 4. 2014. Do tedaj ostaja usoda zakona negotova, s tem pa, žal, tudi položaj mnogih davčnih zavezancev. Pomembne novosti za obdavčitev nepremičnin bo prinesla tudi novela Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki jo Vlada pošilja v zakonodajno proceduro. Nekatere novosti izpostavljamo že v tem članku, po uveljavitvi pa bomo tej noveli posvetili poseben članek v eni od prihodnjih številk.

Predhodno smo pisali o tem, kako je mogoče zmanjšati davčno obremenitev z ustrezno  spremembo podatkov v evidencah GURS, v Zemljiški knjigi in Centralnem registru stalnega prebivalstva. Druge možnosti so naslednje:

3. Sprememba statusa stanovanjske nepremičnine 

Zakon o davku na nepremičnine razlikuje med rezidenčno in nerezidenčno nepremičnino. Rezidenčna nepremičnina je tista, v kateri ima lastnik oz. davčni zavezanec prijavljeno stalno prebivališče. Ker zakon določa, da se rezidenčne stanovanjske nepremičnine obdavčijo po 0,15 % davčni stopnji, nerezidenčne pa po 0,50 % davčni stopnji, se s spremembo nerezidenčnega v rezidenčni status lahko prihrani kar 0,35 % davčne stopnje. To je aktualno predvsem za lastnike oz. solastnike dveh ali več nepremičnin. Nerezidenčno nepremičnino lahko lastnik spremeni v rezidenčno tako, da na njej prijavi svoje stalno prebivališče, če v njej ne prebiva in ne namerava prebivati, pa z ustanovitvijo osebne služnosti v korist katere koli osebe ali z oddajo nepremičnine v najem kateri koli osebi.

3.a Ustanovitev osebne služnosti

Pri sklepanju služnostne pogodbe je treba biti previden in jo prilagoditi konkretni situaciji. Ker pogodba ustvarja zaveze, navidezne pogodbe niso priporočljive, saj lahko pravni položaj lastnika (služnostnega zavezanca) kasneje močno otežijo, trenutni učinek znižanja davka povsem izničijo in lastnika dodatno finančno obremenijo.

Po veljavnem zakonu osebna služnost privede do obdavčitve po 0,15 % davčni stopnji samo, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: (1) da je osebna služnost v zemljiški knjigi vpisana na celotni nepremičnini (tj. na celotni hiši ali na celotnem stanovanju) in (2) da ima imetnik osebne služnosti na nepremičnini, na kateri ima v zemljiški knjigi vpisano služnost, prijavljeno stalno prebivališče. Osebna služnost na solastninskem deležu je pravno sicer mogoča, vendar na obdavčenje po veljavnem zakonu nima vpliva. Vknjižba osebne služnosti na solastninski delež torej ne privede do uporabe rezidenčne 0,15 % davčne stopnje. Imetnik osebne služnosti na celotni nepremičnini, ki na njej nima prijavljenega stalnega prebivališča, pa bo plačeval davek po 0,50 % davčni stopnji.  

3.b Oddaja nepremičnine v najem

Zakon omogoča, da si lastnik in imetnik osebne služnosti (če mu pogodba to dovoljuje) na nepremičnini, na kateri nimata prijavljenega stalnega prebivališča, zagotovita obdavčitev po rezidenčni 0,15 % davčni stopnji z neprofitno oddajo ali oddajo na prostem trgu. Pogoj za to je, da je najemni pravni posel v evidenci trga nepremičnin (ETN) evidentiran najmanj šest  mesecev v letu pred letom, za katerega se odmerja davek. Neprofitni najemni pravni posli so možni samo pri oddajanju denacionaliziranih stavb in delov stavb prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, in pri stanovanjskih nepremičninah, ki se oddajajo na podlagi zakon ali javnega razpisa, kar je pridržano samo državi, občinam in javnim stanovanjskim skladom.  Ker oddajanje na prostem trgu pomeni tržno oddajanje v najem, ne pridejo v poštev neodplačne najemne pogodbe in najemne pogodbe s simbolično najemnino. Če bo Državni zbor sprejel predlagano novelo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, bo Geodetska uprava za namene odmere davka na nepremičnine za leto 2014 izjemoma upoštevala vse najemne pogodbe, pri katerih je poročana najemnina višja od 0,00 EUR. Pogoj, da je bila stanovanjska nepremičnina v letu 2013 oddana najmanj šest mesecev, velja za vse najemne pogodbe. Sklepanje najemnih pogodb za nazaj torej ne bo učinkovito. Najemni posli, ki bodo sklenjeni in evidentirani v ETN v letu 2014 (novela po novem predvideva tudi predložitev najemne pogodbe Geodetski upravi), bodo upoštevani pri odmeri davka za leto 2015.

Najemna pogodba se lahko sklene ali za celotno nepremičnino ali za solastninski delež na nepremičnini. Veljavni zakon namreč ne določa eksplicitno, da se za rezidenčno nepremičnino šteje le nepremičnina, ki je v celoti oddana v najem, tako kot to določa za osebne služnosti. Po veljavnem zakonu bi si solastnik-nerezident torej lahko zmanjšal obremenitev s tem, da bi za svoj delež sklenil najemno pogodbo z rezidenčnim solastnikom, ki njegov delež dejansko že uporablja. Z novelo Zakona o množičnem vrednotenju pa želi vlada solastnikom-nerezidentom odvzeti tudi to možnost. Novela namreč posebej določa, da se kot najemni pravni posli za namene tega zakona štejejo odplačni pravni posli na podlagi pogodbe o najemu, ne glede na čas trajanja najema, razen za stanovanjske nepremičnine, za katere se kot najemni pravni posel šteje odplačni najem cele nepremičnine z istim najemojemalcem za najmanj dva meseca.

Pri oddajanju v najem je sicer treba računati tudi s tem, da so najemnine po novem obdavčene s 25-odstotno dohodnino po cedularnem načelu, tako da ne štejejo še v letno dohodninsko osnovo. Davčna osnova je 90 odstotkov najemnine.

4. Etažiranje družinske hiše v solastnini (ali skupni lastnini)

Zakon o davku na nepremičnine vzpostavlja precejšnjo neenakost med solastniki, saj bodo solastniki, ki na nepremičnini nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, od svojega deleža plačevali davek po 0,50 % davčni stopnji, solastniki, ki dejansko bivajo v solastni nepremičnini, pa po 0,15 % davčni stopnji. Če so vsi solastniki nerezidenti, ne bo težav, saj bodo lahko razpolagali s celotno nepremičnino. Kadar pa solastnik-nerezident »konkurira« s solastnikom-rezidentom, se lahko solastnik-nerezident razbremeni nesorazmerne obdavčitve le na način, da se solastnina na hiši preoblikuje v etažno lastnino, če je to seveda mogoče. Etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, če hiše ni mogoče razdeliti vsaj na dve funkcionalno zaključeni enoti ali če občinski prostorski akt na območju nepremičnine ne dovoljuje dvo ali večstanovanjskih stavb.

Z delitvijo solastnine na hiši v etažno lastnino se lahko pridobi izključna lastnina na posameznem delu hiše, ki z vidika Zakona o davku na nepremičnine predstavlja celotno nepremičnino, ki jo prejšnji solastnik-nerezident sedaj etažni lastnik lahko na opisane načine spremeni v rezidenčno in si s tem zmanjša davek. Etažiranje je za potrebe znižanja davka lahko smiselno tudi tedaj, če hiše ni mogoče razdeliti na toliko samostojnih enot kot je solastnikov in tudi če delež posameznega solastnika ne ustreza nobenemu od novih posameznih delov. Rešitve je potrebno iskati za vsak primer posebej. Da se izognemo kasnejšim težavam, ki so pri vzpostavljanju etažne lastnine v praksi pogoste, je nujno usklajeno sodelovanje geodetskega podjetja in pravnika že pri sami izdelavi etažnega načrta kot tudi kasneje pri izdelavi akta, ki je podlaga za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.  

5. Položaj solastnikov-nerezidentov 

Če etažne lastnine na hiši ni mogoče vzpostaviti, preostane solastniku-nerezidentu (enako pa velja tudi za nerezidenčnega solastnika stanovanja) samo to, da ali (proti svoji volji) odtuji svoj delež ali se sprijazni s plačevanjem višjega davka ali pa na Ustavno sodišče vloži pobudo za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine v delu, ki se nanaša na solastnike, saj za tako razlikovanje teh davčnih zavezancev res ni najti razumnih razlogov. Če je bil namen višje obdavčitve nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin smotrnejše upravljanje "stanovanjskega fonda v Sloveniji, ki je v precejšnji meri nezaseden", ta namen povsem zbledi pri solastninah, ki so nastale z dedovanjem oz. pri solastninah, ki so na drugih podlagah nastale med sorodniki. Za posebej nerazumno se taka ureditev pokaže v primeru, ko v solastni nepremičnini biva eden od solastnikov s svojo družino, za druge sorodnike-solastnike pa za bivanje sploh ni objektivnih možnosti. Čemu služi trikrat višja obdavčitev solastnikov-nerezidentov, zakonodajalec ni pojasnil. Vlaganje pobud za oceno ustavnosti zakona bo seveda prišlo v poštev le, če Ustavno sodišče ne bi na podlagi vloženih zahtev vsebinsko obravnavalo teh določb in odpravilo očitno protiustavnega stanja.

6. Ureditev etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah

Ker se po veljavnem zakonu davčno breme za tisti delež nepremičnine, ki ni pripisan nikomur, lahko prevali na vse preostale solastnike sorazmerno z njihovimi lastniškimi deleži, lahko pride do večje davčne obremenitve solastnikov pri večstanovanjskih stavbah, kjer etažna lastnina še ni vzpostavljena niti v zemljiški knjigi niti v katastru stavb. Po pojasnilih finančnega ministrstva naj bi v teh primerih Geodetska uprava za potrebe registra nepremičnin in nepremičninskega davka sicer vzpostavila t.i. navidezno etažno lastnino, vendar le, če ji bodo predložene potrebne listine in dokazila. Če je s temi listinami mogoče določiti tudi lastnike teh registrsko določenih stanovanj, bo zavezanec za davek vsak od teh lastnikov, ki lahko na stanovanju prijavi tudi svoje stalno prebivališče. Če lastnikov navidezno etažiranih stanovanj ne bo mogoče določiti, bodo ti vpisani kot lastniki na celotni stavbi, nepremičninski davek pa bodo plačali kot solastniki vseh delov stavbe v skladu s svojim solastninskim deležem. Taki lastniki lahko prijavijo svoje prebivališče na celotni stavbi. Enako bodo vsi lastniki pri odmeri davka obravnavani kot solastniki celotne stavbe, če ne obstaja dovolj dokazil niti za vzpostavitev navidezne, registrske etažne lastnine.

7. Zasebna zemljišča, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste

V Sloveniji je še vedno veliko kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po privatnih zemljiščih, na katerih občine zaradi pomanjkanja sredstev še niso uspele urediti lastništva in vzpostaviti javnega dobra. Ker je veljavna delitev prihodka od nepremičninskega davka do občin zelo neprijazna, je vprašanje, če jim bo to uspelo do leta 2017 oz. se je bati, da bi tudi zaradi te obveznosti marsikatera občina že v prihodnjem letu zvišala davčne stopnje.

Ne glede na navedeno pa je bojazen, da bi lastniki plačevali nepremičninski davek od zemljišč, po katerih potekajo javne ceste, odveč. Javno dobro je po Zakonu o davku na nepremičnine namreč izvzeto iz obdavčitve, davčna oprostitev pa velja tudi za javno dobro, ki ni evidentirano v zemljiški knjigi. Lastniku takega zemljišča se bo davčna osnova zmanjšala za delež površine pod kategoriziranimi cestami. Če ima to zemljišče že svojo parcelno številko, lastnik od te parcele ne bo plačal davka. Enako velja za zemljišča, po katerih potekajo gozdne ceste, železnice in vodotoki.

Geodetska uprava bo podatke o površini teh zemljišč prevzela iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in drugih evidenc. Priporočljivo je, da lastniki teh zemljišč po prejemu obvestila z informativnim izračunom davka preverijo, ali se površina njihovega zemljišča, ki dejansko služi javni cesti, upošteva pri odmeri davka ali ne. Če se upošteva, naj se obrnejo ali na občino, če gre za lokalno cesto, ali na DARS, Direkcijo RS za ceste, če gre za državno cesto, ali na Zavod za gozdove, če gre za gozdno cesto, ki morajo poskrbeti za ureditev teh podatkov.

Irena Kleindienst, univ. dipl. prav.

Vrednotenje nepremičnin - poskusni izračun vrednosti nepremičnin

4. oktober 2010

Geodetska uprava RS je lastnikom nepremičnin začela pošiljati obvestila o poskusnem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin. Vrednosti so bile izračunane na osnovi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in podatkov o nepremičninah, ki so zbrani v registru nepremičnin. Ti podatki so bili pridobljeni na različne načine: v predpisanih geodetskih postopkih in z vpisom podatkov v evidence v upravnem postopku, s popisom nepremičnin, izjavami lastnikov itn.
V mnogih primerih tako izračunana vrednost nepremičnin, ki je osnova za določitev višine davka na nepremičnine, ni realna glede na dejansko stanje nepremičnin, kar je lahko posledica nepravilnih ali nepopolnih podatkov, zbranih v registru nepremičnin. Spreminjanje podatkov in podajanje pripomb je možno preko spleta ali z obrazci, ki so bili lastnikom nepremičnin posredovani skupaj z zloženko.

Če se želite prepričati ali preveriti podatke o vaših nepremičninah, če so v obvestilu navedeni podatki nepravilni ali po vašem mnenju ne izkazujejo dejanskega stanja, vam v našem podjetju strokovno svetujemo, analiziramo in obdelamo podatke o vaših nepremičninah. Nudimo vam pomoč pri »tolmačenju« obvestila o vrednosti vaše nepremičnine in pri pregledu podatkov. Svetujemo vam o spremembah podatkov, ki vplivajo na vrednost vaših nepremičnin. Za vas izpolnimo obrazce za posredovanje pravilnih podatkov in pripravimo plan potrebnih postopkov za ureditev statusa vaših nepremičnin.

Povezava na osnovno internetno stran obveščanja.

Povezava na »Modeli vrednotenja nepremičnin – Zbirka vrednotenja nepremičnin.«

Povezava na »Podatki o nepremičninah: Javni vpogled v podatke o nepremičninah.«

Priloge:

Brošura.pdf

Obrazec A.pdf

Obrazec B.pdf

Obrazec C.pdf

brazec D.pdf

Obrazec E.pdf

Pravila za izpolnjevanje obrazcev.pdf

Vprasanja in odgovori.pdf

Projekt ureditve statusa nepremičnin v Domžalah.

27. avgust 2010

Da bi občanom olajšali ureditev njihovih nepremičnin, smo v našem podjetju pripravili projekt z naslovom: Ureditev statusa nepremičnin – celovito in na enem mestu, ki smo ga v mesecu maju poskusno izvedli na območju Občine Kamnik. Ker je bil projekt pri občanih dobro sprejet in uspešno realiziran, ga bomo v mesecu septembru začeli izvajati tudi na območju Občine Domžale.

Gre za projekt, v okviru katerega lahko občani na enem mestu uredijo vse, kar potrebujejo za svojo nepremičnino s področja geodezije, prava in projektiranja. Od ureditve meje in parcelacije pa do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Od geodetskega načrta pa do gradbenega dovoljenja. Ob sodelovanju geodetske, projektantske in pravne stroke. Z individualnim pristopom in posluhom do vsake stranke, s strokovnim svetovanjem, s konstruktivnimi in za stranke najbolj optimalnimi predlogi rešitev ter s prizadevanji, da se morebitna sporna vprašanja rešijo raje z dogovorom kot z dragimi sodnimi postopki, ki nas dolgoročno izčrpavajo tako finančno kot psihično, in ki ne prispevajo niti h kvaliteti našega življenja niti k dobrim sosedskim, sorodstvenim ali drugačnim odnosom, v katere smo vpeti. S prihrankom na času in denarju, saj so cene posameznih storitev, ker gre za projektni pristop, občutno nižje od običajnih.

Obrazec za naročilo.

IZS nas navaja kot primer dobre prakse.

27. avgust 2010

Geodetsko podjetje je izvedlo po sedaj dostopnih podatkih največjo pogodbeno komasacijo v Sloveniji, ki je bila tudi realizirana v zemljiški knjigi in evidentirana v zemljiškem katastru. Komasacija je bila izvedena na območju poslovno proizvodne cone Komenda. Območje pogodbene komasacije je bilo večje od 70 ha, namenjeno pa je bilo izgradnji poslovne cone, ki se je navezoval na njen že zgrajen del v obsegu 18 ha. Več...

pravna
podpora

nepremičnine
apolonij

klub
apolonij

kodeks
podjetja

© 2010 Apolonij d.o.o. – Vse pravice pridržane. Izdelava www.ampak.net